RAZOČARANA...

Po eni strani te ne razumem,po drugi še preveč dobr vem zakaj to delaš. Vem da te je strah, čeprav boš zanikal.Vem,da so te pretekle izkušnje pripeljale do tega,da pač delaš to.Vem,da so te teme neprijetne za pogovor in se jim izogneš če se le da...ker veš, da si ravno tukaj najbolj ranljiv.Vsekakor se je najlažje umaknit,izognit težavam.Ja se strinjam, do neke mere.Sam ko pa vidš da ne gre več naprej,da se nekdo hoče zgolj POGOVORIT s tabo,moraš pač zbrat tok poguma pa se soočt s tem in tut nosit posledice svojih dejanj.Vsi ljudje smo krvavi pod kožo.Vem...in tut vem da včasih ravnamo refleksno,tako kot okolica pričakuje od tebe,tako kot maš neka svoja prepričanja...ampak po nekem določenem času ugotoviš da si ubistvu reagiru čist narobe.Tut jst sm tko reagirala...ker sm tut jst samo krvava pod kožo.Nočem nč,nč ne pričakujem od tebe,hočem samo da se pogovoriva kot 2 odrasla človeka...pa čeprav vem,da te je strah ravno tega....in tut vem da boš to zanikal...Samo enostavno preveč te čutim,preveč trenutkov sva preživela skupaj,da ne bi vedela kaj v resnici čutiš...In ravno zaradi tega sm razočarana...razočarana nad tem,da nimaš tok moči se soočt s tem.Ne vem zakaj...nej čas pokaže zakaj.

Nalin