Priznaj si: nagnjen si k uživanju. Zadovoljevanju čutov. Doživljanju orgazmov. Zadevanju. S čim? To veš sam: pravica do svobodnega izbiranja, s čim se boš zadeval, mora biti temeljna. Lahko je najbolj prvinska telesna stvar,lahko najvišja duhovna. Ni važno, kaj. Važno, da zadane-da te oblije s pozitivo! Potreben je le ščepec inteligence, da ne padeš v prepad, da ne ogrožaš drugih in da znaš odgovornost za svoja dejanja prevzeti sam.
Ubistvu vse življenje strmiš k temu, da boš čimprej neobremenjeno užival v stvareh, ki ti sedejo. Ker pa "neobremenjen" danes pomeni "materialno neodvisen", se vpneš v beden kapitalistični sistem, kjer garaš pod stresom, s katerim te nadzirajo nadrejeni, da se ti dostikrat upira in bi najraje vse preklel in razbil. Vmes skreneš s poti: sistem te skuša zmotno zaslepiti, da je materialnizem končni cilj garanja. Pa ni-to vedo vsi, ki so ga dosegli.
Vse te prepreke povzročajo frustracije. In če frustracij in jeze ne daš iz sebe ven, greni, kakor da bi rane mazal s soljo.
Kadar pa se končno prepustiš užitkarstvu, naletiš še na lokalne družbene norme, ki te posiljujejo z vprašanjem moralnosti tvojega uživanja. Vsiljujejo ti občutek slabe vesti, s katero se soočaš vedno, kadar tvoje zadevanje ni v skladu z njimi. Postavijo te v skušnjavo: naj te tornado užitkov posrka vase ali naj se vzdržiš? In tudi če se spričo slabe vesti vzdršiš in si rečeš: nikdar več, se ti bo selj kot prej utrgalo. Kajti proti naravi ne moreš nič: ona gre vedno po svoje, mimo zapovedi!
Zatorej pojdi tudi ti! Se vidimo-prav tam!
Nalin
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar